torek, 14. oktober 2014

Kako napisati dober zaposlitveni oglas

Zgodilo se mi je že, da se mi je na oglas prijavila ena sama samcata oseba.
Res je, da se za delo v klicnem centru ni pričakovati kakšnega posebnega navala, žal povsem upravičeno, vendar pa moramo tisti, ki take centre vodimo, vseeno dobiti ljudi, ki bodo psihične obremenitve nenehnih in številnih zavrnitev dobro prenašale in obenem ohranile motiviran pristop k prodaji po telefonu.

Oglase za zaposlitev redno prebiram, naročena sem na oglase iz portala mojedelo.com in to za vse slovenske regije in za vse poklice.
Oglase prebiram tudi na linkedinu.

Primeri oglasov, ki ne bodo privabili ustreznih kandidatov:
  • pričakujemo: da boste delali 16 ur na dan in to brez izgovorov - iz oglasa je razvidno, da bo vodja pričakoval nemogoče, bo hitro razočaran (kot je očitno že večkrat bil, sicer ne bi postavil tako ostrih zahtev in da najverjetneje ni primeren za vodjo)
  • naloge: delo v teamu, delo na projektih, pomoč pri projektih - iz opisa nalog kandidat ne izve, kaj točno bo delal - kakšni projekti, kakšen team, kaj konkretno bodo njegove zadolžitve
  • pričakujemo: 5 let na enakem delovnem mestu - če iščemo npr. vodjo proizvodnje izdelkov iz pihane plastike, v Sloveniji poleg tega, ki je pravkar šel v pokoj, obstaja le še en človek, ki to dela. Če nismo prepričani v to, da je takih ljudi veliko, potem bo bolje, da oglas poziva širšo množico ljudi, morda pa najdemo nekoga, ki se bo za pihalca plastike hitro izučil
  • nudimo: zaslužek brez dela - tak oglas bo privabil le najbolj naivne in morda je temu tudi namenjen
  • delo od doma, plačilo le, če stranka plača - tak oglas priča, da je zaposlovalec nezaupljiv človek, ki so ga zaposleni doslej razočarali. Dobri kandidati se na tak oglas ne bodo odzvali, saj si ne želijo delati za nekoga, ki ne nudi ne prostora, ne pomoči pri terjatvah
  • znanje programiranja A-beansov, 1. mesto na državnem tekmovanju v standardno ameriških in latinskih plesih, znanje finščine - oglas očitno napisan za človeka, ki ga je podjetje že izbralo, a morajo po zakonu izvesti javni razpis. Kadar imamo kandidata že izbranega, se lahko razpisu izognemo. Preverite pri vaši pravni službi.
V svojem oglasu, na katerega se je prijavila ena oseba (ki potem celo ni prišla na razgovor, ko smo bili domejeni), nisem naredila nobene od gornjih napak. Nisem pa tudi nikjer napisala, zakaj je moj klicni center boljši, drugačnejši od večine klicnih centrov (v katerih so ljudje žal le številka in vodje zanima le rezultat).
Kakor se kandidati poskušajo razkriti kar se da transparentno in temeljito v svojih motivacijskih pismih in CV-jih, se poskusite tudi v v vašem oglasu. Kakšne sorte podjetje je, kako se obnašate do svojih zaposlenih, katere vrednote cenite, kaj ponujate in zakaj ljudje radi delajo za vas.

Kako brati CV-je?

Ko oddamo oglas, nam v inbox prileti množica prijav, ki običajno vsebujejo nagovor, kot prilogo CV (življenjepis) in včasih še motivacijsko pismo. Iz teh treh besedil moramo uspešno izbrati kandidate, ki jih bomo povabili na razgovor.

Nagovor:
Ker nagovor običajno ne vsebuje podatkov, ki niso zajeti že v CVju ali motivacijskem pismu, ga izkoristim za ugotavljanje, ali je kandidat pismen. Pismeni smo bolj ali manj vsi, vendar je od delovnega mesta odvisno, koliko pismen mora kandidat biti. Za delo v klicnem centru, bi človek rekel, da če kje manjka kak presledek, človek ne uporablja ločil, za pomembnejše besede uporablja velike začetnice, so rodilniki izrojeni, to ni ovira, vendar je dobro razmisliti, ali res ne bomo potrebovali njegovih pisnih sposobnosti (za npr. pismo stranki). Kaj storiti s prijavami, ki imajo v CVju vse karakteristike, ki smo jih zahtevali, kandidat pa je v nagovoru izpadel kot na pol pismen. Žal odgovora ne vem, imam pa občutek, da bomo kandidata težko izučili pravopisa in bo to vir jeze nad njim.
Iz nagovora redko kdaj izvem kaj novega, kar ne piše že v CV-ju ali motivacijskem pismu.

CV:
Kadar kandidati ne pošljejo CVja in če je prijav manj kot 200, se potrudim in jim pišem, če mi lahko pošljejo svoj CV. Ponavadi ga ne in tudi odgovorijo ne, kar poenostavi našo izbiro. Se pa zgodi, da ga vseeno pošljejo. Najbrž so prvi mail poslali v izvidniške namene.

  • CV pove največ o kandidatu: ali sledi smernicam in je CV v europass obliki, ali ga je morda poslal še v angleški obliki (ki pove, kako dobra je njegova angleščina - so fraze v angleščini, ali je le prevedena slovenščina,...), ali je dodal sliko (je zadosti zadovoljen s svojim videzom, da se je predstavil tudi s sliko).
  • V splošnih podatkih ne sme manjkati rojstni datum (če manjka, mu seveda pišite, če vam lahko sporoči datum rojstva), kraj bivanja, telefon in email.
  • V razdelku izobrazbe (ki je običajno v standardni obliki osnovne šole, srednje in potem morebitne fakultete) ne smejo manjkati letnice izobraževanja in končni status: ali še študira, ali je dokončal šolanje in pridobil ustrezen naziv (če to manjka, mu zopet pišite).
  • Najbolj zanimive so delovne izkušnje. Tu v načinu podajanja izkušenj vidimo, kakšne vrste delavec je. Če napiše splošno - npr. marketinška dela, ali pa delo v teamu, potem ali se ne zna izraziti jasno, ali pa nekaj skriva. Slednje je lahko iz lastne krivde ali krivde bivšega delodajalca (mu je bila obljubljena služba pisca masovnih mailingov, delal pa je potem kot tajnica in ker ni takoj našel nove službe, je to delo opravljal pol leta). Kadar ne razumemo kaj točno je delal, mu zopet pišemo. Bolje to, kot da ga preuranjeno zavrnemo.
  • Razdelek lastnosti, hobiji nam, če so napisani nesplošno (večinoma se ljudje zatečejo pod okrilje splošnih označb tipa: motiviran, odgovoren, komunikativen) kandidat razkrije kaj več o sebi - ali je nekaj posebnega (metal band, športni pilot, ljubiteljski baletnik), ali večinski (tek, druženje s prijatelji, potovanja). Če so ostale karakteristike dobre, kandidat pa nas je razočaral s splošnimi hobiji in lastnostmi, ga po emailu povprašamo, katere njegove osebnostne lastnosti, da se mu zdijo boljše kot pri ostalih ljudeh, ali pa kaj mu je na potovanjih všeč.

Motivacijsko pismo:
V motivacijskem pismu prvič izvemo, koliko energije je vložil v prijavo na prav naš oglas - ali to pismo vsebuje karkoli o nas (je pogledal našo stran, zakaj meni, da bi bil dober del ravno naše ekipe, ali je omenil kaj je naš core business, ali je našel kakšne stične točke z njegovimi dosedanjimi znanji in zahtevami v oglasu). Kadar pismo ne vsebuje ničesar, kar bi pričalo, da je namenjeno ravno nam, mu (če nas je s čim drugim pritgnil) zopet pišemo in povprašamo, zakaj misli, da bi bil prav on za našo službo najbolj primeren? Iz odgovora morda izvemo, koliko mu je do naše službe in koliko angažiran kot človek v splošnem je.

Branje prijav je ena zahtevnejših nalog, saj smo ljudje ob prijavljanju na oglase velikokrat v zadregi, ali pa smo preprosto novi v zaposlitvenem kotlu in po pomoti zagrešimo kakšno napako. Pred leti sem se na službo za aktuarko prijavila z eno samo vrstico besedila. Na razgovor so me k sreči vseeno povabili.

Kaj je to za en blog?

Sem Marija Jakopin in delam v ravno prav velikem podjetju, da imamo po več različnih zadolžitev združenih v enem delavnem mestu. Sicer vodim dva manjša klicna centra in ker se naše podjetje uspešno upira ideji kadrovanja kot centralne funkcije, me na vsake toliko doleti čast zaposlovati (in posledično žal tudi odpuščati) ljudi.

V tem blogu bom opisovala, kako se lotevam kadrovanja, ob katere psihološke in druge ovire naletim in zakaj je kadrovanje ena bolj zanimivih služb.