Nagovor:
Ker nagovor običajno ne vsebuje podatkov, ki niso zajeti že v CVju ali motivacijskem pismu, ga izkoristim za ugotavljanje, ali je kandidat pismen. Pismeni smo bolj ali manj vsi, vendar je od delovnega mesta odvisno, koliko pismen mora kandidat biti. Za delo v klicnem centru, bi človek rekel, da če kje manjka kak presledek, človek ne uporablja ločil, za pomembnejše besede uporablja velike začetnice, so rodilniki izrojeni, to ni ovira, vendar je dobro razmisliti, ali res ne bomo potrebovali njegovih pisnih sposobnosti (za npr. pismo stranki). Kaj storiti s prijavami, ki imajo v CVju vse karakteristike, ki smo jih zahtevali, kandidat pa je v nagovoru izpadel kot na pol pismen. Žal odgovora ne vem, imam pa občutek, da bomo kandidata težko izučili pravopisa in bo to vir jeze nad njim.
Iz nagovora redko kdaj izvem kaj novega, kar ne piše že v CV-ju ali motivacijskem pismu.
CV:
Kadar kandidati ne pošljejo CVja in če je prijav manj kot 200, se potrudim in jim pišem, če mi lahko pošljejo svoj CV. Ponavadi ga ne in tudi odgovorijo ne, kar poenostavi našo izbiro. Se pa zgodi, da ga vseeno pošljejo. Najbrž so prvi mail poslali v izvidniške namene.
- CV pove največ o kandidatu: ali sledi smernicam in je CV v europass obliki, ali ga je morda poslal še v angleški obliki (ki pove, kako dobra je njegova angleščina - so fraze v angleščini, ali je le prevedena slovenščina,...), ali je dodal sliko (je zadosti zadovoljen s svojim videzom, da se je predstavil tudi s sliko).
- V splošnih podatkih ne sme manjkati rojstni datum (če manjka, mu seveda pišite, če vam lahko sporoči datum rojstva), kraj bivanja, telefon in email.
- V razdelku izobrazbe (ki je običajno v standardni obliki osnovne šole, srednje in potem morebitne fakultete) ne smejo manjkati letnice izobraževanja in končni status: ali še študira, ali je dokončal šolanje in pridobil ustrezen naziv (če to manjka, mu zopet pišite).
- Najbolj zanimive so delovne izkušnje. Tu v načinu podajanja izkušenj vidimo, kakšne vrste delavec je. Če napiše splošno - npr. marketinška dela, ali pa delo v teamu, potem ali se ne zna izraziti jasno, ali pa nekaj skriva. Slednje je lahko iz lastne krivde ali krivde bivšega delodajalca (mu je bila obljubljena služba pisca masovnih mailingov, delal pa je potem kot tajnica in ker ni takoj našel nove službe, je to delo opravljal pol leta). Kadar ne razumemo kaj točno je delal, mu zopet pišemo. Bolje to, kot da ga preuranjeno zavrnemo.
- Razdelek lastnosti, hobiji nam, če so napisani nesplošno (večinoma se ljudje zatečejo pod okrilje splošnih označb tipa: motiviran, odgovoren, komunikativen) kandidat razkrije kaj več o sebi - ali je nekaj posebnega (metal band, športni pilot, ljubiteljski baletnik), ali večinski (tek, druženje s prijatelji, potovanja). Če so ostale karakteristike dobre, kandidat pa nas je razočaral s splošnimi hobiji in lastnostmi, ga po emailu povprašamo, katere njegove osebnostne lastnosti, da se mu zdijo boljše kot pri ostalih ljudeh, ali pa kaj mu je na potovanjih všeč.
Motivacijsko pismo:
V motivacijskem pismu prvič izvemo, koliko energije je vložil v prijavo na prav naš oglas - ali to pismo vsebuje karkoli o nas (je pogledal našo stran, zakaj meni, da bi bil dober del ravno naše ekipe, ali je omenil kaj je naš core business, ali je našel kakšne stične točke z njegovimi dosedanjimi znanji in zahtevami v oglasu). Kadar pismo ne vsebuje ničesar, kar bi pričalo, da je namenjeno ravno nam, mu (če nas je s čim drugim pritgnil) zopet pišemo in povprašamo, zakaj misli, da bi bil prav on za našo službo najbolj primeren? Iz odgovora morda izvemo, koliko mu je do naše službe in koliko angažiran kot človek v splošnem je.
Branje prijav je ena zahtevnejših nalog, saj smo ljudje ob prijavljanju na oglase velikokrat v zadregi, ali pa smo preprosto novi v zaposlitvenem kotlu in po pomoti zagrešimo kakšno napako. Pred leti sem se na službo za aktuarko prijavila z eno samo vrstico besedila. Na razgovor so me k sreči vseeno povabili.
Ni komentarjev:
Objavite komentar